Iskalnik

Kuharski nasveti

Od kod prihajajo testenine?

Za domovino sodobnih testenin velja antična Italija. Z njimi so se gostili stari Rimljani in Etruščani, čeprav so testenine že pred njimi pripravljale stare civilizacije na različnih koncih sveta. Antične Grke naj bi izdelovanja testenin naučili Arabci. Tudi stari Kitajci so pred 4000 leti poznali sojine in riževe testenine kot vsakdanjo jed v obliki rezancev, s svinjino ali z rakci polnjene wontone (žepke), pripravljene v juhi ali ocvrte kot samostojno jed. Mongoli so v 13. stoletju skrivnost nežnih cmočkov in polnjenih testenin ponesli čez Sibirijo proti zahodu.

V različnih deželah jih poznajo pod drugačnimi imeni. V Ukrajini jim pravijo vareniki, v Armeniji manti, na Poljskem so pierogi, Židje imajo kreplache.

V Italiji so testenine doživele pravi razcvet, izseljenci pa so jih ponesli s sabo v Ameriko. Prav Italijani so iz testenin napravili umetnost, ki se kaže v najrazličnejših barvah, okusih, predvsem pa oblikah testenin: rezanci, makaroni, špageti, polžki, školjke, spirale, svedri, metuljčki, peresniki, kaneloni, tortelini, ravioli, lazanje in druge dobrote. Domislili so se tudi številnih okusnih omak – belih, rdečih, zelenih, mesnih, zelenjavnih.

Testenine v Sloveniji

Tudi v slovenski tradicionalni kuhinji najdemo testenine. Slovenija je prava Evropa v malem. Tri velike evropske kulture – alpska, panonska in sredozemska – si tukaj podajajo roke, vsaka s svojimi značilnimi jedmi. Tudi testenine imajo svoje mesto med njimi. Rezanci so se verjetno razširili iz samostanskih, grajskih in meščanskih kuhinj. Po vsej Sloveniji so bili zakuha za juhe ali kot samostojne jedi. Poleg tankih in širokih rezancev so manj znani trganci in prekmurski külinij, med testeninami s polnili pa so zelo znani žlikrofi.